Sindikat gostinstva in turizma

Pasica
Switch to English
 
  • Povečaj velikost teksta
  • Privzeta velikost teksta
  • Zmanjšaj velikost teksta

2. volilno – programska konferenca SGIT

E-pošta natisni

Borba za boljši ekonomski položaj svojih članov in vseh delavcev v gostinstvu in turizmu, pridobivanje novih članov, razvijanje socialnega dialoga na podjetniški in državni ravni ter oblikovanje novega plačnega modela, v katerem bo minimalna plača najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred, so prednostne naloge Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) do leta 2022.

To so v torek sklenili delegati na 2. volilno – programski konferenci tega sindikata v Strunjanu, na kateri so soglasno sprejeli poročilo o njegovem delu v minulem mandatnem obdobju in program dela za naslednjih pet let, dopolnili pa so tudi statut. Za predsednika SGiT Slovenije so na tajnih volitvah med dvema kandidatoma z ogromno večino glasov izvolili dosedanjega predsednika Kristjana Lasbaherja, nove članice nadzornega sveta pa so Marta Kramberger, Duška Mavrin in Janja Škoda. Delegati so potrdili tudi člane predsedstva SGiT Slovenije, ki so na prvi seji sprejeli sklep o podaljšanju mandata generalni sekretarki Karmen Leban do upokojitve.



Udeležence volilno – programske konference sta pozdravila podpredsednik ZSSS Anton Rozman in namestnica koordinatorja storitvenih sindikatov v ZSSS Majda Marolt. Poudarila sta, da se lahko sindikati uspešno borijo za večje pravice delavcev samo združeni in enotni brez medsebojnih nesoglasij. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je bila v času volilno – programske konference na konstitutivni seji državnega sveta, pa je vodstvu in članom SGiT poslala čestitke za težko izpogajan dvig plač.

Delegate konference sta pozdravili tudi direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije Klavdija Perger in generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič. Prva se je zavzela za skupen nastop socialnih partnerjev pri promociji gostinsko-turističnih poklicev, druga pa je opozorila na stične točke med socialnimi partnerji. Obe pa sta se vodstvu SGiT, zlasti generalni sekretarki Karmen Leban in njeni ekipi, zahvalili za dobro sodelovanje.

»Ponosen sem, da smo se po večletnih prizadevanjih pred kratkim uspeli dogovoriti za dvig najnižjih osnovnih plač za 15 odstotkov, kar je korak na poti do dostojnih plač,« je dejal Lasbaher, ko je poročal o delu SGiT. Po njegovih besedah je to za sindikaliste v podjetjih dobro izhodišče za pogajanja o podjetniških kolektivnih pogodbah, ki bi se morala začeti čim prej. Kot je dejal, je SGiT v minulem obdobju kljub krizi uspel ohraniti dodatek na minulo delo v višini 0,5 odstotka, sto odstotno povračilo stroškov prevoza na delo, različne dodatke in druge delavske pravice. Zaradi neurejenega delovnega čas, slabih pogojev dela in prenizkih plač v minulih letih pa danes primanjkuje gostinsko-turističnih delavcev. Na razpise za natakarje in kuharje je odziv minimalen. Zato, da bi to spremenili, bodo morali delodajalci in država korenito spremeniti odnos do zaposlenih v gostinstvu in turizmu, zlasti pa bo poklicem v tej dejavnosti potrebno povrniti ugled.
Po besedah Lebanove so temu, da se mladi niso več hoteli šolati za gostinske poklice, botrovale zaostrene razmere, ki so v preteklosti nastale zaradi nesposobnosti in pohlepnosti nekaterih menedžerjev. Poleg tega so se kuharji in natakarji začeli množično zaposlovati v tujini. Delavci, ki so vztrajali, pa so morali za katastrofalno nizke plače in v težkih razmerah delati brez zakonsko določenih odmorov, na kar kaže tudi ogromno število presežnih ur. Tudi zaradi tega je ugled poklicem v gostinstvu in turizmu padel na minimum. Vse to je od sindikata terjalo nenehne aktivnosti.

Kot je dejala Lebanova, se je zahvaljujoč aktivnostim SGiT začel v zadnjem času odnos do gostinstva in turizma vendarle spreminjati na bolje, zlasti po prihodu novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prišel iz turističnega gospodarstva, ter po kadrovskih menjavah v nekaterih delodajalskih organizacijah. Tako je sindikatom uspelo doseči poplačilo presežnih ur za pet let za nazaj v večini gostinsko-turističnih podjetij, skleniti dogovor o povišanju najnižjih osnovnih plač in začeti pogajanja za novo kolektivno pogodbo dejavnosti. K temu so pripomogle tudi razmere na trgu dela, saj izračuni kažejo, da bo leta 2018 v Sloveniji primanjkovalo že 5600 delavk in delavcev z gostinskimi poklici.

Kot je opozorila Lebanova, je SGiT sodeloval tudi z inšpektoratom za delo, vendar rezultati tega sodelovanja še niso takšni, kot bi si jih v sindikatih želeli. Ne samo, da je inšpektorjev za delo odločno premalo, tudi takrat, ko gredo v podjetja, se praviloma ne obrnejo na predstavnike sindikatov, ki bi jim lahko posredovali objektivne podatke in informacije.

Po besedah Lebanove so k uspešnemu delu SGiT veliko prispevali tudi območni odbori tega sindikata, ki so volilno-programski konferenci predložili pisna poročila o svojem delu. SGiT so veliko pomagali tudi pravniki v regijskih in območnih organizacijah ZSSS, še zlasti v Ljubljani, kjer so z mediacijo rešili okoli 80 delovnih sporov.

Lebanova je opozorila tudi, da se od prihoda novega ministra, ki je obljubil in udejanjil osamosvojitev Slovenske turistične organizacije ter okrepil direktorat za turizem, povečujejo prilivi od turizma. Sindikalisti pogrešajo samo njegovo podporo pri prizadevanjih, da bi povečali plače v gostinsko-turističnih podjetjih v lasti Slovenskega državnega holdinga, ki ima v rokah kar 43 odstotkov turističnega gospodarstva pri nas.
Na koncu so podelili priznanje SGiT za leto 2017 predsedstvu sindikata družbe Sava Turizem d.d., na čelu katerega je Dragica Krojs.

Zadnjič posodobljeno ( 20.12.2017 ob 10:51 )  

Ugodnost

Ugodnost za člane GiT


Fairhotels

Začetek kampanije Fairhotels Slovenija

logo

Včlani se

banner sindikalne pocitnice